Objavljeno dne

Energijska vrednost lesa

Energijska vrednost goriva predstavlja količino energije, ki se sprosti med popolnim zgoretjem enote mase goriva.

Energijska vrednost lesa je odvisna predvsem od vsebnosti vode. Več kot je vode v lesu, manjšo energijsko vrednost ima, ker se del energije, nastale med procesom zgorevanja, porabi za izhlapevanje vode. Druga dva kriterija sta vrsta in ohranjenost lesa.

Les za kurjenje klasičnih kurilnih naprav v gospodinjstvih naj ne bi  vseboval več kot 25 % vode. Suh les ima dvakrat višjo kurilno vrednost kot sveže posekan. Zaradi presežka vode kurišče ne doseže optimalne temperature, kar lahko vodi do dimljenja, nastanek katranskih oblog, poškodb kurišča in višjih emisij prašnih delcev. Tudi sama kurilna naprava tako nima zadostnega izkoristka.

 

Objavljeno dne

Kaj je energija

Življenje je energija. Mi in vse okoli nas smo energija v takšni ali drugačni obliki.

Ko govorimo o energiji, običajno takoj pomislimo na električno energijo, brez katere današnji stil življenja ne bi bil možen. Elektrika je prisotna v vsakem trenutku in skorajda na vsakem mestu našega življenja. Elektriko uporabljamo za ogrevanje, vzdrževanje bivališč, transport, kuhanje, zabavo in delo.

Glavni vir energije na našem planetu je obnovljiv in brezplačen. To je Sonce. Ker pa sonce ni tudi glavni vir za pridobivanje električne energije, je pomembno, da znamo z njo varčevati in jo pridobivati iz obnovljivih virov: sonce, voda, veter, biomasa in Zemlja.

 

Objavljeno dne

Kako varčevati z energijo?

Kaj vse vpliva na porabo energije pri ogrevanju?

  • lokalno podnebje: če so zime mile zaradi lege vašega kraja, so stroški minimalni
  • lega zgradbe: dobro osončena stavba prihrani pri ogrevanju
  • orientacija prostorov: za dnevno bivanje izberemo prostore na južni strani
  • starost in tip gradnje: obstoječa izolacija in vrsta ogrevalnega sistema

(v pripravi)

Objavljeno dne

Pohištvo iz gozda

Toni je serviser in monter ogrevalnih naprav, kot lastnik gozda pa tudi mojster z motorno žago. V prostem času rad ustvarja iz naravnih materialov. V veliko veselje otrok nastajajo zanimivi masivni kosi pohištva za opremo nove hiše in otroško igro.

Objavljeno dne

Bio oglje

Tudi v našem gozdu smo imeli napad lubadarja. Po sečnji je ostalo celih približno pet smrek in pa nepregledni kupi vejevja. Ker živimo na robu gozda in za ogrevanje, toplo vodo in podobne privilegije izkoriščamo izključno energijo lesa, smo se za kurjavo odločili uporabiti tudi smrekove veje.  Le s tistimi najmanjšimi se nam ni ljubilo ukvarjati, čas je dragocen in vsak, ki je kdaj pospravljal gozd, ve, kako zamudno je.

Ker hkrati urejamo tudi ogromen vrt, sem drobne veje pokurila, nastalo oglje pa zbirala za dodatek vrtni zemlji. Zamisel ni nova, sodobni vrtnarji jo poznajo pod imenom biochar (krajše za angleški izraz bio charcoal, bio oglje). Da lahko oglje izboljša rodovitnost tal, se je izkazalo že pred odkritjem Amerike – amazonski indijanci so ostanke kurišč potresali po zemlji in tako nastala plast – Terra preta – je rodovitna še danes. A dvomim, da so indijanci svoje “bio oglje” kuhali tako, kot naj bi to počeli danes – v posebnih kotlih za pripravo oglja, tržijo celo kotle na elektriko. Nepotrebna potrata energije.

Moje bio oglje nastane na naraven način v odprtem ognju, ki ga ob primernem času pogasim, da oglja ostane čim več. Kurišče naredim na kamniti podlagi, veje zložim na široko in nizko. Ko začnem s kurjenjem, poskrbim za več žarišč hkrati, da celotna površina dogori čim bolj enakomerno.

Objavljeno dne

Koliko premoga je potrebno pokuriti za 1 kW električne energije?

Glede na starost in s tem tudi kurilno vrednost ločimo štiri vrste premoga.

Lignit je najmlajša vrsta premoga z lesno strukturo, ki se uporablja predvsem za kurivo v termoelektrarnah. Njegova energijska vrednost je do 13,398 MJ/kg (1.800-3.200 kcal/kg).
Rjavi premog se uporablja se za kurivo v termoelektrarnah, toplarnah in gospodinjstvih. Kurilna vrednost rjavega premoga je do 20,94 MJ/kg (4.000-5.500 kcal/kg).
Črni premog je starejšega izvora. Uporablja se za kurivo ter za nadaljnjo predelavo. Njegova kurilna vrednost je do 29,31 MJ/kg (6.000-7.000 kcal/kg).
Antracit je premog najstarejšega izvora. Uporablja se v metalurgiji namesto koksa in ima kurilno vrednost do 33,594 MJ/kg (8.000 kcal/kg).